»Hoteli smo sproščeno kuhinjo, ki je igriva, meni je fajn, da je malo tako …. kot da bi bil na ladji, da je kje kakšen štrik, da deluje malo počitniško.«

»Rekel bi, da sem sanjal, da imava še eno hčerko, da ima žena potovalno ladjo Costella in da je bila takrat v Trstu zasidrana.«

»Vse me mine, ko se spomnim na to, da ni hrane, da ni tople vode, da pridem po celem tednu v to sobo, ki je pač mrzla, sredi zime sta dve stopinji v prostoru, in potrebuje toliko časa, da se sploh segreje, da me ponoči zebe, da sploh ne vem, koliko odej naj še dam nase, da me ne bo več zeblo, ker se že zbudim premražena.«

»V velikem mestu smo. No, če se vam ne zdi, da smo v velikem mestu, si predstavljajte, da smo v velikem mestu.«

»Cilj našega društva je, da bi ljudi tu na Koroškem ozaveščali, da bi malo več vedeli o polhu, in predvsem da bi ravnali humano s polhom.«

»Ni pretirano reči, da film doslej ni znal bolje povedati, da je nekdo umrl.«

»Nemogoče je bilo, da človek ne bi mislil na krematorij.«

»Tako smo obeležili stopinje krave, da se bo vedelo, da so nekoč tukaj hodile čez.«

»Odpove se delu življenja, ki bi bilo sicer drugačno, na račun tega, da je manj anksiozen, da čustveno zdrži, da lahko spi ponoči, da ima apetit, da lahko kontaktira z ljudmi, da ga ne preplavljajo črne misli.«